Ana rotovnik

Oj, sem Ana – mama, astrologinja in ustanoviteljica Astralne poti. Moja pot se je začela v povsem vsakdanjem svetu – v zdravstvu, kjer sem kot medicinska sestra več let spremljala ljudi v najbolj ranljivih trenutkih življenja. Tam sem se prvič zares srečala z globino človeške izkušnje. S telesi, ki nosijo zgodbe. Z očmi, ki ne govorijo, a povedo vse. Z življenji, ki so se razkrivala pred menoj – v bolečini, upanju, tišini. A nekaj v meni je že takrat hrepenelo po še globljem razumevanju. Po odgovorih, ki jih medicina ni mogla vedno ponuditi. Po vprašanju, ki je vedno znova ostajalo v zraku: Kaj človeka zares vodi? Od kod prihajajo naše bolečine, naši odzivi, naše poti? Ta vprašanja so me peljala naprej. Po koncu dela v zdravstvu sem dolgo let delovala kot vzgojiteljica. V svet otrok sem vstopala z nežnim občutkom, da vsak nosi nekaj posebnega. Opazovala sem, kako se nekateri otroci izgubijo v igri že ob prvem stiku, drugi pa sedejo v kotiček in dolge minute zrejo skozi okno. Eni so se odprli ob dotiku, drugi ob tišini. In spet se je v meni pojavilo isto vprašanje – kaj jih oblikuje? Kje so zapisani ti svetovi? Astrologija me je že dolgo spremljala v ozadju. Kot šepet. Kot zemljevid, ki je čakal, da ga zares vzamem v roke. In nato je prišel moj sin. Rojstvo mojega otroka je bilo prelomno. Ne kot trenutek, temveč kot proces, ki me je sesul in znova sestavil. Nežen ni bil. Bil je resničen. Pokazal mi je, da otrok ne pride zato, da ga mi vzgajamo. Pride, da nas prebudi. Da nas zruši tam, kjer smo si dolgo gradili lažno varnost. In da nas povabi, da odpremo oči – in srce. Njegov svet ni bil moj. Bil je drugačen. In zahteval je, da se umirim. Da poslušam. Da popustim v svojih pričakovanjih. Da razumem. Takrat sem se zares obrnila k astrologiji. Da najdem vrata v njegov notranji svet. Da razberem zemljevid, s katerim je prišel. In z vsakim odkritjem sem bolj čutila – to je to. To je orodje, ki lahko resnično povezuje. Ponuja uvid. Ponuja razumevanje, tam kjer so bila prej le vprašanja. Astrologija zame ni usoda. Je jezik. Je ključ. Je prostor, kjer lahko razumemo zakaj nas določene stvari bolijo, zakaj nas nekdo vedno znova izziva, zakaj imamo občutek, da se vrtimo v krogu. Je orodje, ki nas vrača k sebi – in k drugim. Danes uporabljam astrologijo kot pot mostov. Pomagam staršem, da resnično razumejo svojega otroka. Da ga vidijo. Ne takega, kot bi si želeli – ampak takega, kot JE. Pomagam partnerjem, da osvetlijo dinamike, ki jih združujejo – in izzive, ki jih učijo. Pomagam odraslim, da prepoznajo, kdo v resnici so, kje so pozabili nase, in kam jih kliče notranji glas. In pomagam družinam. Da začutijo, zakaj so skupaj. Kaj jih povezuje. In kako lahko skupaj rastejo. Da se naučijo slišati tudi tam, kjer je bilo do zdaj tiho. To je moje delo. Moje poslanstvo. In tudi moj način življenja. Če začutiš, mi lahko pišeš. Tu sem, ko začutiš klic. Skozi leta sem se neprestano izobraževala, raziskovala in pomagala ljudem na različnih poteh preobrazbe. Prelomni trenutek pa je prišel, ko sem postala mama – takrat sem zares začutila, kaj pomeni poslanstvo. Danes s toplino, modrostjo in jasnostjo pomagam posameznikom, da prepoznajo svoj notranji kompas, presežejo omejujoče vzorce in se spet povežejo s svojo resnico.